mzt zts wosm rutka
Društvo tabornikov Rod Bičkova skala
Ulica Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana
rodbickovaskala@gmail.com, http://www.rbs.rutka.net
NOV TRR: SI56 6100 0001 3292 645

Razpis za tabor v Mirtovičih na Kolpi


Čeprav nas je za prvomajske praznike presenetil sneg, mi že mislimo na toplo poletje in tabor v Mirtovičih ob Kolpi. Zato vas vabimo, da si preberete razpis za tabor in v njem izveste vse pomembne informacij o taborjenju: povezava na razpis.


Letos smo nekoliko posodobili postopek prijave, ki se sedaj začne z izpolnitvijo spletne prijavnice: povezava do spletne prijavnice


Rok za cenejše prijave je 23. maj. 2016. Zadnji dan za prijave pa 8. junij. 2016.


Kot vsako leto tudi letos starše, sestrice in bratce vabimo, da nas 10. julija. 2016 obiščete na "staršodnevu".


Taborniški ZDRAVO!"

Vozel

Vabilo na rodov izlet 2016


Leto je spet naokoli in vsi že komaj čakamo, da pride poletje in z njim tudi tabor. Pred poletjem pa nas čaka še nekaj dogodivščin. Ponovno vas vabimo na rodov izlet, tradicionalno v Dražgoše na Bičkovo skalo, kamor se bomo povzpeli v soboto, 9. aprila 2016.

Zbrali se bomo ob 9.00 pred OŠ Franceta Bevka. Povratek je predviden med 17.00 in 17.30.


Več informacij si lahko preberete TU.



Upamo, da se vidimo v čim večjem številu.
Taborniški pozdrav!

Vozel

MČ novoletna pustolovščina


V ponedljek, 21. decembra, so MČ-ji našega rodu reševali jelenčka Rudolfa v pravi zimski pustolovščini. Zlobna čarovnica je ubogega Rudolfa ugrabila in ga odpeljala na južni pol. Ker na južni pol vodi več poti, se je vsak vod z vodnikom odpravil po svoji, izbrani poti. Na poteh so jih čakale težke naloge. Podali so se skozi magični tunel, ki jih je iz OŠ Franceta Bevka popeljal vse do njihovega cilja. Naleteli pa so tudi na naloge, ki so jim pot še otežile. Znašli so se na veliko slepih poteh, ki so le še podaljševale čas do velikega soočenja s čarovnico. Na poti so morali dokazati svojo sposobnost preživetja na hudem mrazu. Pokazali so, kako se pripravi nahrbtnik in bivališče iz materialov, ki so jim bili na voljo. Ko so opravili z nalogami, so se pred bojem s čarovnico še okrepčali z domačimi sladicami. Na koncu pa so zlobno čarovnico otroci premagali s čarobnim plesom in rešili jelenčka Rudolfa.



Jakob Blatnik

Vozel

ZNOT


Tudi letos se je ZNOT-a udeležilo kar nekaj mladih tabornikov, ki so Miklavževo noč preživeli v gozdovih Moravč, blizu Domžal. Tekmovanje je bilo tudi tokrat organizirano s strani Rodu Skalnih taborov, ki so nam pripravili odlično zabavo, obogateno z makaronflajšom, ki je bil pravo okrepčilo za vse lačne tabornike, ki so se tisto noč uspešno vrnili iz okoliških gozdov. Vsi, ki smo tekmovali, smo se lahko prijavili do pol pete ure popoldnan, potem pa smo si poiskali prostor za prenočitev v avli osnovne šole Jurija Vege. Ker je bilo do prvih štartov še kar nekaj časa smo si poiskali različne možnosti krajšanja časa. Nekateri so kartali, nekateri so celo spali nekateri pa so jedli svoje slatkiše, ki so jih bratsko razdelili med ostale člane skupine.



Čez nekaj časa smo šli v nekatere učilnice reševati TOPO teste. Šele kasneje pa smo se odpravili na progo. Noč je bila temna in kar srhljivo se je bilo sprehajati po gozdu ob taki uri. Tisti ki so imeli boljše luči so bili vsekakor na boljšem. KT točke so bile spretno skrite v gozdu ali na kakšnem obronku, zadnji je bil celo ob cesti. Ko smo se nekajkrat izgubili, smo se utrujeni in premraženi zvrnili na kakšen hlod in pojedli mandarine ali medenjake, ki so v mrazu tako zelo pasali. Noč je bila zares mrzla, vsaj po moji oceni je bila temperatura pod ničlo. Telefoni so izgubili baterijo in komaj smo jih toliko ogreli da smo lahko pogledali kje smo. Noč je bila naporna prav za vse, za zajtrk pa smo bili deležni svežih trojanskih krofov. Ponoči sicer nismo nič spali, torej si lahko predstavljate, kako je zjutraj izgledala večina tabornikov. Vendar je bil ves naš napor poplačan z objavo rezultatov, zajtrkom in počitkom, ki smo ga uprizorili šele naslednji dan v svojih posteljah.




Jakob Tor Vurnik, vod Duhci

Vozel

MČ Jesenovanje


V torek 27. oktobra smo taborniki družine MČ prispeli v Zapotok okoli treh popoldne. Tam so nas pričakali starejši člani (GG-ji), ki so nam pripravili zanimive delavnice. Mlajši so od starejših izvedeli koristne informacije (pravila obnašanja, zanimivosti o vodstvu), z njimi risali po asfaltu ali se igrali spoznavne ter zabavne igrice. Za tem, ko smo se namestili po sobah in pojedli malico, se je začel program izdelovanja minjonske opreme ter učenja o minjonih, ki so tematsko obarvali celotno Jesenovanje. Opremili smo se z očali in naramnicami, si okrasili obraze z barvami za obraz, izdelali osebne minjonske izkaznice in se naučili nekaj minjonščine za vsakdanjo rabo. Tudi nekateri vodniki so se napravili v rumeno in si oblekli kavbojke z naramnicami. Proti večeru, okoli osme ure je bil na vrsti t. i. zabavni večer. Skupaj smo zapeli nekaj pesmi iz pesmaric ob spremljavi kitare. Pred člani smo nastopili vodniki z improvizirano igro, med premori pa so MČ-je (in vodnike) zabavali zabavni filmčki o minjonih, projicirani na platno. Po zaključku večernega programa, so si otroci umili zobe in se odpravili v postelje.



Naslednji dan nas vodnike niso prebudile budilke, temveč člani, ki so bili pokonci že prej. Čas do zajtrka smo zapolnili s šivanjem prej narejenih naramnic na njihove hlače. Po zajtrku je zunaj sijalo sonce, zato je večina vodov večji del gozdne šole preživela zunaj. Mnogo jih je spoznavalo rastline v okolici hiše in so izdelovali herbarije, drugi so se učili kuriti ogenj ali pa so spoznavali osnove prve pomoči, spet tretji so med gozdno šolo pripravljali predstavo Sneguljčica.

Tudi popoldne smo preživeli zunaj, kjer so potekale delavnice preživetja v naravi. Na prvi delavnici so se izdelovala udobna ležišča iz smrekovih in ostalih vej ter iz okoliškega rastlinstva. Na naslednji točki so se MČ-ji morali znajti in si zgraditi zasilno bivališče iz naravnih materialov. Na tretji delavnici se je spoznavalo osnove orientacije in zemljevida ter se izdelovalo preproste kompase. Na zadnji točki se je nabiralo primerna drva za postavitev piramide. Otroci so se učili o uporabnosti lesa za gorenje in kako se organizirano postavi palice in netivo za preprosti ogenj. Ker nas je proti koncu ujela tema, smo se vrnili v največjo sobo v hiši, kjer nas je vod Gamsi zabaval z njihovo predstavo Sneguljčica. Nato smo se naučili še nekaj taborniških pesmi, saj jih večina otrok še ni poznala.

Zvečer smo se podali v svet živali. V mešanih skupinah smo spoznavali bika, ribe, volkove in žabe, obiskal nas je celo pes, ki je pod ukazi vodnice pokazal kaj vse zna in kako dobro nas razume. Po programu je bil čas za spanje.



Tretji dan se je pričel s telovadbo – ogrevali smo se in se raztegovali. Kljub občasnem dežju, smo med gozdnimi šolami čim bolj izkoriščali prisotnost gozda in narave okoli nas. Dva voda sta po potnih znakih »lovila lisico«, nek drugi vod je iskal živalske sledi. Izdelovali so se plakati o drevesnih vrstah in plakati o sestavi RBS. Nekateri so si napravili pelerine in zatem obravnavali dinozavre, spet drugi so ponavljali in nadgrajevali znanje orientacije.

Popoldne so se MČ-ji znašli pred zahtevno nalogo. Poiskati so morali dele snežaka in si, kot se za minjone spodobi, narediti svojo barabo. Iz te naloge se je razvila strateška igra, ki je med osmimi skupinami spodbujala zdravo tekmovalnost in motivacijo. Med svojo misijo iskanja delov snežaka, so vozlali, peli, postavljali bivake in si pulili lase pri težkih vprašanjih glede prisotnih vodnikov. Iznajti so morali svoj minjonski ples in tudi pozdrav, preizkušali so se v zadevanju košev in spodbujali svojo domišljijo, ko so s svojimi oblekami sestavljali »odštekane« obleke za sočlane. Ko jim je zmanjkalo časa, so svojo barabo (snežaka) sestavili skupaj, ga pobarvali ter ga poimenovali in si naposled izmislili zgodbo, ki je razložila, zakaj je njihov snežak postal baraba.

Večer smo preživeli bolj umirjeno. Vodniki smo se s svojimi vodi odpravili po poti, osvetljeni s svečkami. Med potjo smo se ustavljali in utrdili naš vodov duh s pomočjo različnih zabavnih igric. Okoli pol desetih je napočil čas za umivanje in spanje.



Zadnji dan nas je na noge postavila telovadba, kot dan prej. Otroci so navsezgodaj tekmovali v teku, tako da so se vsi resnično prebudili. Ta dan so bile gozdne šole nekoliko krajše, saj je bilo potrebno pospravljati precej razmetano hišo. Dovolj je bilo časa, da so nekateri vodi spoznavali prvo pomoč in jo tudi izvajali. Izdelovale so se makete ognjev, ovrednotilo se je Jesenovanje in spoznavalo gozd.

Po kosilu je sledilo temeljito čiščenje. Po nekaj časa so se člani zbrali pred hišo, kjer so se igrali štafetne igre. Med njihovim aktivnim programom, nas je nekaj vodnikov (in ostalih iz vodstva) dokončno pospravilo in uredilo hišo. Ko smo bili vsi zunaj, smo pojedli malico in skupaj naredili še nekaj fotografij. Okoli pete ure smo bili že na avtobusu in na poti nazaj v Ljubljano (ustavili smo se tudi na Lavrici).




Izidor, Jesenovodja

Vozel

GG Jesenovanje - Bičkovska taborniška akademija


Člani rodu Bičkova skala smo se med jesenskimi počitnicami udeležili jesenovanja v Zapotoku nad Igom. Jesenovanje je potekalo v dveh delih; sprva so se naši GG-ji udeležili prave taborniške akademije, kasneje pa so MČ-ji uživali v svetu Minionov.



Taborniška akademija, ki je bila namenjena dvigu znanja med GG-ji, je bila zelo uspešna. Vsak udeleženec si je izbral dva modula – orientacijo in topografijo, prvo pomoč, pionirstvo in življenje v naravi – odvisno od tega na katerem področju je želel nadgraditi svoje znanje.



Prvi dan so spoznali manj zahtevna znanja na tem področju, drugi dan pa so osnovno znanje nadgradili tudi v praksi. To jesenovanje ni bilo zgolj učne narave, ampak tudi zelo zabavno. Vzklila so nova prijateljstva, pa tudi nove ljubezni, ki so jih mladi in nadobudni taborniki utrdili s taborniško poroko.



Tina Tomšič

Vozel

Spust po Ljubljanici 2014

Bičkovci letos v soboto 17. maja že 19. organiziramo taborniško ekološko-kanuistično tekmovanje Spust po Ljubljanici .Tekmovanje je namenjeno vsem, ki se radi preizkusijo v spretnostnih in taborniških nalogah ter bi radi s kanujem preveslali pot od Podpeči do Livade. Dobro vzdušje in odlična hrana sta zagotovljena.


*Tekmovalci morajo biti na dan tekmovanja stari najmanj 16 let!


Več o Spustu lahko prebereš na spletni strani: http://www.rbs.rutka.net/spust/.

Vozel

Delfini - vodov izlet


V petek, 21. 3. 2014, smo se Delfini dobili pred taborniško hiško, kjer smo najprej malo pomagali drugim članom rodu, ki so zbirali star papir po Brinju. Nato smo se z mestnim avtobusom odpravili v center mesta Ljubljane.


V centru smo se odpravili na grad. Na poti smo se ustavili na igrišču, kjer smo pomalicali in se malo igrali. Na gradu smo odigrali še nekaj taborniških igric. Šli smo tudi na sladoled, kjer smo podelili vodove rutke. Nato smo se vrnili v taborniško hiško.


Tam smo si pripravili udobno ležišče in se malo posladkali. Nato smo pripravili projektor in si ogledali film Gremo mi po svoje. Med filmom smo postali zelo zaspani, zato smo se takoj po filmu odpravili spat. Seveda smo si tudi umili zobke.


Zjutraj smo si malo krajšali čas z družabnimi igrami, ki smo jih prinesli od doma. Nato smo malo osvajali veščine in pospravili prostor, kjer smo spali. Medtem smo naročili pico, ki je bila slastna. Nato smo se še malo razdivjali na vrtu, dokler nas niso prišli iskati starši.


Imeli smo se fantastično!



Delfini

Vozel

MČ izlet v Celje


Kako so izlet doživeli člani:


V soboto, 8. marca 2014, smo se s taborniki odpravili na izlet v Celje. Zjutraj smo se ob 7:10 zbrali na železniški postaji v Ljubljani. Nato smo se z vlakom odpeljali v Celje. Ko smo prispeli, smo si v muzeju ogledali Mesto pod mestom in veliko izvedeli o Celjskih grofih. Nato smo pred odhodom odšli v park in se tam igrali razne igre. Potem smo odšli na vlak in domov. Na izletu mi je bilo zelo všeč.



Jaša, član voda Sove, Lavrica




In vodniki:


V soboto, 8. marca, smo se vodi družine medvedkov in čebelic odpravili v Celje. Zbrali smo se ob 7:10 na Ljubljanski železniški postaji ter še malce zaspani pričakali vlak. V trenutku, ko je vlak speljal, smo se vsi razživeli, ker se nihče od nas z vlakom ne vozi pogosto. Po razburljivi vožnji smo le prispeli v Celje ter se najprej sprehodili po mestnem jedru. Nato smo odšli v muzej Mesto pod mestom, kjer nas je pričakala prijazna vodička ter nam zelo podrobno in nazorno predstavila življenje v času Celjskih grofov. Po končanem ogledu smo odšli v picerijo in se okrepčali z odličnimi picami. Nato smo se odpravili še na daljši sprehod po Celju in se do prihoda vlaka igrali v bližnjem parku. Nismo pa pozabili na 61. rojstni dan rodu Bičkova skala ter skupaj proslavili obstoj našega rodu. Po zabavnem a vseeno malo napornem dnevu smo se odpravili na vlak, ki nas je v Ljubljano pripeljal okoli 17:00.



Nika Vidnjevič






Če si želite ogledati več fotografij, jih najdete na tem linku.

Vozel

Vodniški vikend


Vodniški vikend, ki je bil namenjen vodnikom in pomočnikom, je bil letos prvič organiziran z namenom, da v vodstvu osvežimo naše taborniško znanje in metode s katerimi je to najboljše predajati na naše člane. V petek, 28.2.2014, smo se ob 15:00 zbrali na železniški postaji v Ljubljani in se z vlakom odpeljali do Pragerskega. Pot smo z avtomobilom nadaljevali do hiše tabornikov iz rodu Črnega jezera.


Z manjšo zamudo smo začeli s programom. Pogovarjali smo se o funkcijah vsakega posameznika v rodu in kako vzporedno s taborniki nemoteno in uspešno opravljati obveznosti v šoli ali na fakulteti. Prišli smo do zaključka, da bi bilo za boljše delovanje rodu dobro bolj redno opravljati naloge, za katere smo zadolženi, in malce bolje skrbeti za medsebojno komunikacijo. Zvečer pa smo skupaj praznovali Ajin in Uršin rojstni dan in se zadovoljni, po napornem dnevu odpravili spat.


V soboto smo se zbudili zgodaj zjutraj, pozajtrkovali, nato pa intenzivno začeli z nalogami iz vrisovanja, nadaljevali pa s skico minskega polja. Sledilo je kosilo in kratek počitek. Potem smo ponovili zahtevnejše vozle, obnovili teoretično znanje s področja orientacije, imeli kratko delavnico o komunikaciji in debato o disciplini članov. Nato smo pojedli večerjo in se sprostili ob zvoku kitare.


Naslednje jutro smo pospravili in se odpravili v Ljubljano. Prispeli smo ob 17:02. Kljub utrujenosti smo se zavedali, da je za nami zelo produktiven vikend. Super je bilo, ker se ga je udeležila večina vodstva, bilo nas je kar 15. Posebne pohvale gredo organizatorki Tadeji Rome in kuharjem, Janezu Kumšetu, Evi Škofic in Žanu Zavodniku, ki so nas med programom razvajali z odlično hrano. Spet smo si dokazali, da tisto kar se mora, ni težko, če si v dobri družbi. Se že veselimo prihodnjega druženja na tak način.



Tin Vidnjevič

Vozel

Dražgoše 2014 - Po poti Cankarjevega bataljona


V soboto, 11. 1. se nas je preko 30 tabornikov iz osmih različnih rodov udeležilo 35. spominskega pohoda po poti Cankarjevega bataljona in sicer s Pasje ravni do Dražgoš. Za organizacijo taborniške odprave je poskrbel Rod Bičkova skala (RBS), saj se prav v Dražgošah nahaja simbol rodu – Bičkova skala.


Taborniki smo se zbrali v taborniški hišici RBS ter se nato v avtomobilih odpeljali do Pasje Ravni. Noč je bila nekoliko oblačna, toda dokaj topla. Ko smo dočakali polnoč ter dobili še zadnje napotke o nočnem pohodu, smo le pričeli s hojo. Hodili smo v strnjeni koloni, v kateri je imelo nekaj ljudi prižgano čelno lučko, ki je osvetljevala pot ostalim. Množica ljudi je bila ogromna in vzdušje prijetno. Na trenutke se je zaslišalo kakšno petje ali pa kakšen razigran krik. Ne le, da čas ob kramljanju hitro mineva, tudi podnebne razmere so bile odlične, tako da hoja ni bila dolgočasna ter sama po sebi tudi ne zares zahtevna. Da bi si vseeno malce opomogli, smo se na poti tudi ustavljali na postojankah, kjer smo si nudili čaj in juho ter imeli možnost preobleči se iz preznojenih oblek. Očitno so bili ta dan moški in ženski hormoni precej aktivni! Nič za to. Kmalu nas je presenetil sončni vzhod, ki sicer ni bil preveč veličasten, a smo se ga vseeno vsi veselili – pospravili smo namreč čelne luči in pustili soncu, da nas boža po naših rdečih licih. Celoten pohod skupaj s počitki je trajal približno 10 ur, ki smo si jih kratkočasili s pesmicami in z najrazličnejšimi temami. Zanimivo, kakšne teme ljudje načnejo, ko ne vedo več kaj povedati. Nazadnje smo le prispeli do vasice Dražgoše, kjer nas je čakal zaslužen pasulj, ki je bil zaradi velike utrujenosti najverjetneje boljši kakor sicer. Tisti, ki so se pohoda udeležili že velikokrat in tisti, ki smo se ga udeležili prvič, smo prejeli tudi značke. Oblačna noč se je prelevila v dan brez oblačkov in izziv je bil opravljen.


Ko sem sam predhodno razmišljal o pohodu, sem si predstavljal otekle noge in zmrznjene prste. Zdaj pa, ko je pohod za mano čutim le veselje in zadovoljstvo, saj lahko z vsemi delim to enkratno izkušnjo.



Če si želite ogledati več fotografij, jih najdete na tem linku.



Izidor Straus, RBS

Vozel

Glas svobodne Jelovice


V soboto, 11.1., je potekala v Podbrdu slovenska akcija Glas svobodne Jelovice. Gre za taborniško tekmovanje. To je daleč od Ljubljane, zato smo se tja odpeljali z vlakom. Po pribižno dveh urah vožnje smo prispeli. Od postaje nas je čakal še kratek sprehod do telovadnice bližnje osnovne šole. Tam smo prespali s taborniki drugih rodov. Spat smo šli dokaj hitro, pred spanjem smo še malo pogledali gradivo za tematski test. Spanec je bil sicer nemiren, saj so se nekateri drugi taborniki odločili oditi spat malo kasneje. Sledilo je zbujanje in takoj zatem tekmovanje.


Štarti za GG-je so se začeli okoli devetih in končali ob desetih. Točkovanje je bilo sestavljeno iz najdenih KT-jev (šest jih je bilo), časovnice, topo testov, tematskih testov, prve pomoči, vrisovanja, ki je za GG-je odpadlo, in hitrostne etape. Teren je bil na prvih KT-jih zelo strm,zapovrh pa je bila tam tudi hitrostna etapa. Vendar se je po napornem štartu začel teren uravnavati, zato konec ni bil tako naporen.


Ko smo prispeli nazaj v šolo, nas je pričakala enolončnica s palačinkami. Slastno! Čakala nas je samo še vrnitev domov z vlakom. In tako se je zaključil gsj 2014.



Martin (Veverice)

Vozel

Glas svobodne Jelovice (en)


On Saturday, 11th January, we went to a scoutcontest Glas svobodne Jelovice, which happened in Podbrdo. That is far from Ljubljana, so we went there by train. After roughly two hours of driving we arrived.


From the station,there was a short walk to the gym in the elementary school nearby where we slept overnight with the scouts of other generations. We went to bed fairly quickly and before we feel asleep,we took a look at the thematic material for the test.Our sleep was restless as some of the other scouts decided to go to bed a little later. This was followed by waking up early in the morning and immediately after that we had the competition.


Start for GG groups was between nine and ten. Scoring was based on found checkpoints (six of them), timing, topotests, thematic tests, first aid tests, drawing, which didn't happen, and speed etape. The terrain on the first checkpoint was very steep. However, after a busy start the terrain began to be easier, so the end was not so difficulut.


When we arrived back to school, we were greeted with stew and pancakes. Delicious! We returned home by train. That was the end of GSJ 2014.




Martin (The Squirrels)

Vozel

MČ vesela srečanja 2013

V soboto, 16. novembra, smo se zbrali pred taborniško hišico, polni pričakovanj kaj nam bo prinesel ta dan. Po zboru smo šli na avtobusno postajo, tam počakali na avtobus in se peljali do Osnovne šole Bičevje. MZT je za pridne medvedke in čebelice organiziral Vesela srečanja. Tema Veselih srečanj je bila Evropa in vsaka delavnica je ponazarjala eno državo. Orli smo jih obiskali 16! Najbolj so nam bile všeč naslednje: na Švedskem smo se razdelili na dve skupini, Lokije in Thore, ter se podali v »hud boj«. Razdejali smo celo telovadnico, najbolj tragično je bilo, da smo jo morali še pospraviti. Tudi v Švici smo se imeli fino. Tam sta nas pričakala naša Izi in Martin. Ker smo pridno in pravilno odgovarjali na zastavljena vprašanja, smo dobili čokolado – njam! V Španiji smo naredili svoje kastanjete. Na Poljskem smo hodili s hoduljami. V Italiji, natančneje v Benetkah, smo se vozili z rolko in si pri tem pomagali s palico (improvizirana gondola). Na Danskem smo se igrali z Lego kockami. V Veliki Britaniji smo igrali Quidditch. Poleg vseh delavnic smo se zelo razveselili novih našitkov. Imeli smo se zelo lepo. Naslednje leto zopet pridemo!


Inja, Kaja, Ana in Kari – vod Orli


Vozel

Obisk ZOO-ja


V nedeljo 10.11. smo se Vikingi in Zajčki odpravili v živalski vrt. Dobili smo se pred vhodom ob 11:45 in tam počakali Tadi. Z njo smo se nato odpravili v manjšo hišo, v kateri smo spoznali nekatere živali in jih tudi božali. Po slabi uri smo si šli ogledat še celoten živalski vrt. Začeli smo pri surikatah in nadaljevali proti medvedji ogradi, spotoma pa si ogledali tudi opice in volkove. Za tem smo si ogledali še žirafe, slona in nekaj vrst eksotičnih ptic in sov. Obiskali smo še mini ZOO, kjer smo lahko božali prašiče, ovce in koze. Naš vodeni ogled se je, potem ko smo obiskali še ježevce in kapibare, končal.


Sami smo se zato odpravili še na ogled kač in kuščarjev, potem pa se usedli in pomalicali. S tem se je naš ogled končal in po nas so prišli starši.


Vsi smo se zelo zabavali in se veliko naučili o živalih.



Žak Šinkovec, Vikingi

Vozel

GG Jesenovanje 2013



Sobota, 26.10.2013


Zbrali smo se pred OŠ Franceta Bevka. Po kratkem zboru smo se odpravili v Zapotok. Takoj, ko smo prispeli, smo se malce igrali, kar kmalu pa so nas vodniki peljali do naših sob. Ker smo bili vsi nekoliko utrujeni, smo se malce spočili, nato pa odšli na kosilo. Bili smo zelo lačni in to se je pokazalo, ko smo vse pojedli kar nam je Bajs skuhal.


Po odličnem kosilu smo imeli prosti čas. Vsi smo ga dobro izkoristili (počitek se nam je kar prilegel). Ko je bilo počitka konec, se je ponovno začel program. Imeli smo gozdne šole.


Kmalu se je stemnilo, zato so nas vodniki pospremili v hišo, kjer smo imeli večerjo. Po večerji smo imeli večerni program. Maj in Katja sta bila voditelja tv oddaje, kjer je moral vsak vod predstaviti sam sebe. Ker je bil zelo zanimivo nam je čas hitro minil in čas je bil za spanje. Hitro smo zaspali, ker smo bili utrujeni od napornega dneva.



Nedelja, 27.10.2013


Zjutraj smo se zbudili v topli hiši, naspani in polni veselja, saj smo vedeli, da nas čaka dan, poln novih in norih taborniških dogodivščin. Hitro smo se oblekli, saj smo predvidevali, da bo zunaj zbor za jutranjo telovadbo, tako kot na vsaki večdnevni taborniški akciji. Po telovadbi je napočil čas za zajtrk.


V nedeljo smo imeli gozdne šole že dopoldne. Čas do malice je minil hitro, od malice do kosila pa še hitreje. Tudi tokrat smo imeli veliko časa po kosilu, da smo si malo odpočili.


Imeli smo taborniške olimpijske igre. Bile so zelo zabavne. Zaradi vseh teh dogodivščin, nam je čas zelo hitro minil, bila je malica, nato večerja in že je bil tam večerni program. Po vodih smo hodili iz sobe v sobo, kjer smo preživljali vodove trenutke. Tudi ta večer smo bili vsi zelo utrujeni zato smo se kar hitro potopili v svoje sanje.



Ponedeljek, 28.10.2013


Po jutranjem bujenju smo se vsi zaspani, zehajočih se ust ter z zaspančki v očeh le s teževo skotalili po stopnicah do parkirišča pred hišo, kjer so nas polni energije ter z nasmehom na obrazih že čakali naši vodniki. Jutranjo telovadbo je vodil Žan. Ker smo bili vsi zelo lačni smo bili v zboru mirni in z upanjem, da bomo hitro dobili zajtrk.


Ko smo se umili in pripravili na nove dogodiščine zunaj, smo se zbrali v zboru kjer so nam vodniki povedali kaj bomo počeli nato pa so nas še razdelili v skupine. Imeli smo orientacijo v naravi. Hodili in iskali smo kar nekaj časa, nekateri z več in nekateri z manj težavami.


Po kosilu ter po prostem času smo imeli popoldanski program. Imeli smo strateško igro, ki je bila zelo zanimiva. Tudi tokrat smo bili v skupinah. Zbirali smo različne stvari, s katerimi smo si zvečer skuhali juho. Vse juhe so bile zelo dobre.


Za večerni program smo imeli hišo strahov. Po hiši strahov smo si lahko ogledali grozljivko. Po grozljivki smo bili vsi prestrašeni, zato še nismo mogli zaspat, in smo odigrali nekaj iger taroka.



Torek, 29.10.2013


Zelo utrujeni smo hitro spakirali svoje stvari, pojedli zajtrk, pospravili hišo, ter imeli prosti čas na parkirišču. Kmalu smo prišli v Ljubljano, pred OŠ Franceta Bevka, kjer smo videli svoje starše, ter se vsi veseli in popolnoma izčrpani odpravili domov, pod topel tuš.



Alja Orehek, Ježki

Vozel

Duhopis jesenovanja 2013


Med jesenskimi počitnicami, bolj natančno 26. oktobra, smo zgodaj vstali, ampak se je izplačalo, saj smo odšli na jesenovanje! Z avtobusom smo se odpeljali na Kovk nad Ajdovščino. Vreme je bilo bolj slabo – levo megla, desno megla, spredaj megla, za nami megla, povsod megla.


Spoznavali smo različne stvari, kot so: morsejeva abeceda, skica terena ter ostale taborniške veščine. Zvečer smo pripravili skeče, pa še hrana je bila zelo dobra. Imeli smo se zelo dobro in z veseljem bomo šli tudi naslednje leto.



Jurkovič Tomaž, Vurnik Jakob Tor in Terzer Tim

Vozel

Vabilo na občni zbor 2013

Vabimo vas, da se udeležite rednega občnega zbora društva tabornikov Rod Bičkova skala, ki bo v četrtek, 3. oktobra 2013, ob 18. uri, v taborniški hišici za Bežigradom. V skladu s pravnimi predpisi člane, mlajše od 15 let, zastopajo starši oz. zakoniti zastopniki. KLIK

Vozel

Posvet 2013/2014


V petek 13.9.13 smo se člani vodstva RBS odpravili v Kranjsko Goro, kjer smo želeli nameniti čas načrtovanju dela rodu v prihodnjem letu. Večina časa je bila posvečena planiranju letnih planov in organizaciji izletov, akcij in projektov. Bili smo zelo produktivni in v večini predelali vse teme, ki smo jih imeli v načrtu. Nekaj časa smo tudi namenili počutju v vodstvu, ob večerih pa se seveda pozabavali in ob igranju kitare, petju, druženju, gledanju filma, tekme na lep način zaključili dni.


Posvet je trajal 3 dni, katere smo dobro izkoristili in se še bolje povezali med sabo. Vrnili smo se v nedeljo 15.9.13. Posvet mi je bil všeč in vsekakor se ga bom še udeležil.>br />



Maj Straus

Vozel

Zlet 2013


13 bičkovcev se je 1. avgusta pridružilo množici tabornikov iz vse Slovenije. Odpravili smo se na Zlet, ki se je odvijal v Bohinjski beli. Zbralo se nas je okoli 100 tabornikov iz vseh vetrov in 20-30 staffovcev.


1. zbor smo imeli na železniški postaji v Škofji loki, kjer so nas vodilni pozdravili, nam dali navodila za naslednje dni, nagovoril pa nas je tudi škofjeloški župan.


Takoj po tem smo se, razdeljeni v vode, odpravili na bivak (3-dnevni pohod). Dodeljene so nam bile 3 različne lokacije; nekateri so začeli svoj pohod iz Škofje loke, drugi iz Jesenic, tretji pa iz Tržiča. 3 dni smo na žgočem soncu izčrpavali svoja telesa, a na koncu smo le prispeli na zletni prostor ter si še isti dan postavili šotore in kuhinje. Ko smo opravili z vsemi fizičnimi deli se je Zlet tudi uradno pričel.


Od 4. dneva dalje so dnevi potekali po istem kopitu. Vsak dan je bil tematsko obarvan. Dopoldne smo se udeleževali najrazličnejših delavnic, se kaj novega naučili ali pa samo izpilili svoje znanje. Spoznavali smo nove ljudi, spletali prijateljstva in se zabavali. Popoldneve smo osvežili v prijetno hladni Savi, polni mehke gline s katero smo se mazali od glave do pet. Vsa hvala njej, da smo imeli vsi brezhibno kožo! Vsak dan je izhajal tudi zletni časopis, ki je popestril redke brezdelne trenutke in nas tudi podučil z raznimi modnimi nasveti ter življenjskimi nauki.


Zvečer smo se združili ob tabornem ognju, kjer so nas zabavali animatorji, smo igrali skeče ali pa se drli skupaj z Angležem Markom, ki nas je naučil, da se njihovi večeri ob ognju slišijo daleč naokoli. Svojo energijo smo sprostili tudi na večeru karaok. Sočasno je potekal pred izbor mis in mistra zleta. Vsi polni energije in podžgani po nastopu kandidatov smo ob zvokih glasbe in zraku polnem prahu, ki se je dvigal od naših nog, preplesali cel večer.


Zabave na Zletu pa kar ni bilo konec. En dan smo imeli strateško igro, spet drugič so nam dan popestrili gasilci, ki so ustvarili celo pena party!


Vse prehitro je prišel konec. 10 dni je minilo s svetlobno hitrostjo. Res je to, kar pravijo o Zletu, da se tam spletejo najboljša prijateljstva. Dokler tega ne izkusiš, ne verjameš. Ta Zlet je bil res zame!



Nejla Kambič – Vod PuKo

Vozel

Prvi zbor 2013

Bičkovci vas v sredo, 4.9.2013, vabimo na PRVI ZBOR, kjer bomo otvorili novo taborniško sezono!

Vozel

Tabor 2013


Kot vsako leto, se nas je okoli 120 nadebudnih tabornikov odpravilo na taborjenje, na prelep, večini že poznan taborniški prostor v Mirtovičih ob reki Kolpi.


Vsak dan smo se z veseljem odpravili v gozdne šole, kjer smo se naučili veliko novega, po odličnem kosilu in aktivno preživetem prostem času pa smo se razveselili tudi kakšne strateške igre, porok, krstov ali pa le tekmovanja v taborniških disciplinah.


V prostem času smo uživali v zunanjih aktivnostih, skakali v ledeno mrzlo Kolpo, se obmetavali z vodnimi balončki ali pa počivali, če so nas aktivnosti tako utrudile. Kadar nas je ujel dež in slabo vreme, smo smuknili v šotor-jedilnico ter s skupnimi močmi in pesmijo poskušali odgnati dež.


Vsak večer so nas vodniki zabavali s programom. Tokrat smo imeli na taboru šov Moj vodnik zmore, super! Kot pravi taborniki smo radi sedli k ognju, peli pesmi ter predstavljali skeče, ki jih je predstavil vsak vod posebaj.




Tabor je najboljši, vrhunski del taborniškega leta. Ti je žal, da si ga letos spustil? Poskrbi, da se boš drugo leto zabaval z nami!


Z.D.R.A.V.O


Klara, vodnica Pand

Vozel

Spust po Ljubljanici 2013


Letos, na že 18. Spustu po Ljubljanici, se je po reki spustilo kar 26 ekip! Skupaj smo uživali v lepem sončnem vremenu in sproščenem ozračju. Letos so prvo mesto zasledle Jagode iz RST, ki jim sledita ekipi Hitri polžki (RBS) in 85-ka. Rezultati so sledeči:


1. mesto: Jagode (RST)

2. mesto: Hitri polžki (RBS)

3. mesto: 85-ka

4. mesto: Vodni slastičar (RSŽ-ml.)

5. mesto: Offblast! (AO)

6. mesto: Miškoti (RST)

7. mesto: Sok (RTT)

8. mesto: Mmmm (RHV)

9. mesto: Črvi (ZSKSS Lj 1)

10. mesto: Sarkomanira (RHV)

11. mesto: Baletke (RDV)

12. mesto: Goloba (RST)

13. mesto: Brez vesel (RHV)

14. mesto: Furke pimp boat (RTT)

15. mesto: Tigrice (RSŽ-ml.)

16. mesto: 50173822 (RSV)

17. mesto: Taognjene (RSO)

18. mesto: MOjstra (RST)

19. mesto: Jadrolinija (RSa)

20. mesto: Bose noge - leva (RBS)

21. mesto: PGD Trnovo (PGD-Trnovo)

22. mesto: Triglav (RBS)

23. mesto: Sinovi hmelja (RSO)

24. mesto: Krampi (RDV)

25. mesto: Regljači 2 (RTR)

26. mesto: Bose noge - desna (RBS)


Kot je že v navadi Vas (tekmovalce) prosimo,da nam poveste svoje mnenje in opažanja o Spustu na anketi, ki jo najdete na linku: KLIK



Se vidimo naslednje leto!

Vozel

Bičkovci žalujemo

V petek, 10. maja popoldan, se bomo poslovili od Klare in Mie, dveh dragocenih in edinstvenih članic našega rodu. V ta namen se ob 16:00 uri zberemo pri cerkevi sv. Križa na ljubljanskih Žalah, v taborniških krojih, da ju pospremimo na njuno poslednjo, tako zelo nerazumljivo, preuranjeno pot.

Teden, ki sledi, razglašamo za teden žalovanja Rodu Bičkova Skala. Do 20. maja odpovedujemo vse vodove sestanke. Prostor in čas bomo namenili procesu okrevanja v manjših skupinah.

Dovolimo si verjeti, da bi Klara in Mia želeli, da gremo Bičkovci naprej. Njuna neizmerna radost do življenja je ena tistih, ki nas bo spremljala pri naših naslednjih korakih. V soboto 18. maja se bomo zato v taborniškemu duhu poklonili izjemnima dekletoma, Klari in Miji in jima posvetili letošnjo tradicionalno rodovo akcijo Spust po Ljubljanici.

Vse vpete prosimo za razumevanje in vabimo k pogumu za okrevanje. V primeru, da kdorkoli nujno potrebuje kakršnokoli informacijo ali pojasnilo, naj se obrne na Jacka ali Šmekija.

V imenu žalujočih Bičkovcev, Šmeki


Klara: ob 16:30 v vežici Sv. Andreja na Plečnikovih Žalah


Mia: ob 18:00 v vežici Sv. Krištofa na Plečnikovih Žalah


Vozel

Dinozavri - vodov izlet


V soboto, 23. 3. 2013, smo se Dinozavri odpravili na izlet. V Radovljico, kjer smo si ogledali Čebelarski muzej, smo se odpeljali z vlakom (pogledali smo si tudi, kako ga vozijo in izvedeli, za kaj se uporabljajo številni gumbi v kabini strojevodje). V Čebelarskem muzeju smo izvedeli veliko zanimivih stvari. Videli smo različno oblikovane panje, nekateri od njih so nas zelo navdušili. Poleg tega smo videli voz za prevažanej panjev, različne panjske končnice, slišali kako se sporazumevata stara in nova matica, ogledali smo si film o čebelah, v prtljičju pa smo se navduševali nad lesenimi letali.


Nato smo se sprehodili do avtobusne postaje, kjer smo pomalicali in se vkrcali na avtobus do sosednje vasi – Mošnje. Kot smo izvedeli pozneje je tu doma naša vodnica Mateja. V Mošnjah smo med ogledovanjem konjev in krav počasi prišli od vaškega muzeja, kjer smo videli, kako so včasih živeli na vasi. Nato smo si šli pogledat bikce, med katerimi je bil eden še čisto maliteliček (star komaj en mesec. Videli smo tudi priključke za na traktor: za obračanje trave, za oranje.


Ker smo bili že lačni in žejni nas je vodnica Mateja peljala do svoje hiše, kjer smo dobili piškote in sok. Šli smo pogledat kokoši, ena je imela gol vrat in je zgledala kot zombi. Potem smo se spustili po cestici, kjer smo videli ribogojnico, kjer sta bila dva psa, ki sta čuvala ribe. Videli smo tudi kako izgleda mlin, srečali pa smo tudi zajčke. Malo pred železniško postajo, kjer smo se ponovno vkrcali na vlak, smo srečali še eno skupino konjev – tokrat so nas pozdravili čistokrvni lipicanci. Veseli in polni novih doživetij smo se vrnili v Ljubljano, kjer so nas že čakali naši starši.

Vozel

GG Race


V soboto, 16. marca je potekalo taborniško tekmovanje GG Race v Črnučah. Kot že samo ime tekmovanja pove, je bilo tekmovanje namenjeno mlajšim (6. ter 7. razred) ter starejšim GG-jem (8. in 9. razred).


Na tekmovanju smo se pomerili v taborniških veščinah, kot so vrisovanje, topo testi, skica terena, prva pomoč, minsko polje, signalizacija lokostrelstvo in orientacija. Naš rod se je na tekmovanju odrezal zelo dobro:

Tigri 1. mesto GG starejši

Janezi 3. mesto GG starejši

Ježki 2 4.mesto GG mlajši

Vozel

60 let rodu Bičkova skala


Slavnostna akademija Rodu Bičkove skale, s katero smo obeležili 60 let delovanja rodu, je potekala v četrtek, 7.3. 2013, v osnovni šoli Franceta Bevka za Bežigradom. Za obiskovalce smo pripravili razstavo fotografij, majic, biltenov, našitkov in drugih predmetov povezanih z Bičkovci. Ti so nastali skozi našo zgodovino in prikazujejo razvoj Rodu.


Prireditve se je udeležilo več kot 400 gostov, med njimi tudi načelnik in starešina Zveze Tabornikov Slovenije Teo Beočanin in Jernej Stritih, ljubljanski župan Zoran Jankovič, dva izmed ustanoviteljev rodu Roman Mlakar in Janez Škrk ter veliko bivših načelnikov in starešin. Na naše povabilo sta se odzvala tudi Nika Manevski (Gremo mi po svoje) in Vlado Kreslin, ki sta poskrbela za glasbeni del prireditve.


Za uvod je poskrbel pevski zbor OŠ Franceta Bevka, v katerega so vključeni tudi nekateri naši člani, sledil pa je še nagovor župana. Za dobro mero humorja in zabave sta poskrbela povezovalca prireditve Miha Brajnik in bičkovec Sašo Weilgoni - Pici. S tremi zabavnimi točkami so se na odru predstavili tudi mlajši člani rodu. Občinstvu so na duhovit način prikazali, kako otroci različnih starosti doživljajo naše vsakoletno taborjenje ob reki Kolpi. Nekaterim je nočna straža prava muka, drugi pa jo izkoristijo za romantični večer ob ognju. Za nas je govor pripravil tudi Roman Mlakar, bičkovski Baden Powell, ki nas je ob fotografijah popeljal skozi zgodovino rodu. Podelili smo tudi zahvale in priznanja, saj smo se mnogim na ta način želeli zahvaliti za njihovo požrtvovalno delo v preteklosti. Prireditev je s svojim odličnim nastopom zaključil Vlado Kreslin.


Zadovoljstvu ob uspešno izpeljani prireditvi se seveda nismo mogli upreti. To je bilo mogoče opaziti na mnogih nasmejanih obrazih ob sproščenem klepetu in druženju ob pogostitvi.

Vozel

Orientacija - ROŽNIK (Risi, Ježki, Vikingi)


V nedeljo, 10.3., smo se mlajši GG-ji preizkusili v orientaciji po Rožniku. Skupaj se nas je akcije udeležilo 21 tabornikov. 8 Ježkov, 6 Risov, 1 Vikingica in 6 članov vodstva. Zaradi dežja je bila akcija nekoliko krajša in manj zahtevna. 3-članske ekipe so morale poiskati 5 KT-jev, kar je bila za večino mala malica. Blato in razmočen teren ni motil prav nikogar, zato so ekipe za celotno pot potrebovale le slabo uro hoje. Večina je pot ubrala po gozdnih poteh, nekaj bolj avanturističnih skupin pa se je podalo kar po azimutu - naravnost skozi gozd. Po prihodu s proge so se ekipe med sabo pomerile tudi v poznavanju topografskih znakov in pojmov ter v Morsejevi abecedi. Tako smo uspešno ponovili in utrdili naše znanje pred sobotnim GG race-om.


Mia Strus

Vozel

Vodov izlet - Pukoti =D


V petek 8. 3., dan po proslavi 60 let RBS, smo se PuKoti vsedli na vlak proti Kranju in se odpeljali na Marušin vikend. Ko smo prispeli, smo začeli peti ob spremljavi Maja in Maruše na kitari. Po kakšnih dveh urah smo začeli ugotavljati, da smo lačni in žejni. Lucija in Radi sta šla peči palačinke, mi pa smo še kar peli. Ko smo pojedli palačinke (z nutelo :D), smo si pripravili skupno ležišče in, ne boste verjeli, nadaljevali s petjem. V ne preveč poznih urah ;) smo ugotovili, da smo že rahlo zaspani in tako počasi zaspali.


Zbudili smo se okoli 9. ure, ko se je spet pojavila potreba po hrani. Skupaj nas je 11, kot prava 'majhna' družinica, za eno mizo jedlo zdrav zajtrk. Po tem sta nas Radi in Lucija za pol ure napodila ven na sprehod, da se malo zbudimo. Na poti smo videli dve srni in razvila se je zanimiva, kratka MČ debata:

Nejla: "A ste vedeli, da imajo srne bele rite zato, ker imajo bel kakec in jim potem umaže dlako!"

Maša: "Ne pa ne Nejla, to je zato, ker so sedele v snegu!!"

Potem nas je Žan poučil, da srne take pač so.


Ko smo se vrnili s sprehoda, smo približno eno uro pridno vrisovali in potem smo se pogovarjali o lastnostih starostnih skupin MČ, GG, PP in RR . Sledilo je kosilo, ki smo ga zopet pojedli v starem kmečkem stilu (opomba 1: 1kg makaronov NI dovolj za 9 mladostnikov in 2 vodnika, opomba 2: bučno olje vzljubiš, ko si star nad 20 let in potem pozabiš, da ga kadarkoli nisi maral). Nato sta Žan in Maj postavila minsko polje. Obhodili smo ga v dveh skupinah in potrdili, da še vedno znamo. Ostalo nam je še nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za petje, igranje taroka... Za konec smo naredili še nekaj skupinskih fotografij in se počasi spakirali nazaj na postajo. Vodov izlet je bil res zakon, skozi ves čas nas je spremljal smeh in kitara (najboljša kombinacija). Komaj čakamo naše naslednje skupne dogodivščine! :)

Vozel

Motivacijski vikend vodstva RBS


Vodstvo RBS se je, 15. 2., v petek popoldne, dobilo pred našo taborniško hiško in se odpeljalo na Kras, v Pliskavico, kjer smo se nastanili v ljubkem, sončnem hostlu s čudovitim razgledom.


Namen motivacijskega vikenda je bil predvsem povezovanje vodstva, zabava ter sprostitev. Ker pa smo si letos želeli motivacijskemu vikendu dodati še nekaj več, smo povabili NLP Coacha, tabornico, Matejo Dimic, ki je za nas pripravila dve delavnici o komunikaciji. Delavnici sta bili izvrstni, saj smo se naučili veliko novega o medsebojnih odnosih in komunikaciji, s poudarkom na reševanju konfliktov.


V soboto smo po delavnici šli na pohod na hrib Trstelj. Na vrhu je pihal veter in je bilo še kar mraz, vendar smo se kljub temu kepali in metali v sneg. Tudi razgled je bil čudovit. Videl se je Kras, Vipavska dolina, Nanos in morje v Tržaškem zalivu. Po skupnem slikanju smo se hitro odpravili nazaj dol, da nas ne bi ujela tema in da bi čim prej prispeli do domače kmetije z vinsko kletjo.


Tam so nas pogostili z odličnim kruhom, sirom in pršutom, kar smo vsi lačni z velikim užitkom pojedli. Ko smo se zvečer vrnili nazaj v hostel smo ob igranju kitare prepevali pesmi. Spekli smo si še visok kup palačink in se zabavali do jutranjih ur.


V nedeljo smo po zajtrku opravili še sestanek rodove uprave, pospravili, napokali vse v avtomobile in se zapeljali do Občine Trst, kjer smo šli na fin in osvežujoč sprehod po Napoleonovi poti. Spremljal nas je naš stari taborniški prijatelj Andrej iz Rodu modrega vala, ki nam je povedal veliko zanimivosti o Trstu ter nam tako polepšal že tako lep sprehod.


Na vikendu smo se imeli noooro super! Bilo je nepozabno! Ne samo, da smo okrepili medsebojne vezi in se še bolj spoznali, temveč smo se naučili tudi veliko novega. Vikend je dosegel svoj namen. Se že veselimo novih taborniških dogodivščin! :)

Vozel

Spoštovana Bičkovka, spoštovani Bičkovec, tabornica, tabornik

V ČETRTEK, 7. MARCA 2013, OB 18.00 URI Vas vabimo na slavnostno akademijo ob praznovanju 60-letnice ustanovitve taborniškega društva Bičkova skala.


Za podrobnejše informacije glej KLIK


V upanju na snidenje Vas lepo pozdravljam.


starešina Društva tabornikov Rod Bičkova skala

Janez Kumše

Vozel

Dan spomina


22. februarja 2013, več kot 28 milijonov tabornikov in tabornic po celem svetu praznuje Dan ustanovitelja skavtskega gibanja Lorda Roberta Baden-Powella, ki se je rodil 22. 2. 1857.


Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), nacionalna skavtska organizacija, ki je članica Svetovne skavtske organizacije (WOSM - The World Organization of the Scout Movement) in taborniki Rodu Bičkova skala se pridružujemo tej obeležitvi.


Vsem tabornicam in tabornikom želimo, da bi še naprej širili njegovo misel in idejo o boljšem svetu. Ustvarjajmo ga skupaj!

Vozel

S Pasje ravni v Dražgoše


Bila je sobota, 12. januarja 2013, ko smo se taborniki tradicionalno udeležili tokrat že 34. pohoda Po poti Cankarjevega bataljona. Bilo nas je okrog 35 iz sedmih rodov (RBS, RST, RSa, RTT, RBB, RMT in RMV iz zamejstva), vseh pohodnikov pa nekaj več kot 400.


Pot smo začeli petnajst minut do polnoči na Pasji ravni, v fantastični zimski idili. Hoja je bila na začetku lahkotna in prav nič utrujajoča, a po prvi postojanki, ko si pomislil, da imaš pred seboj še sedem ur hoje, je navdušenje nekoliko poniknilo. Veš le, da moraš priti do konca in noge se premikajo same od sebe. Domišljala sem si, da nosim pomembno pošto, ki jo moram izročit partizanom v Dražgošah.


Na poti opazuješ različne ljudi, prisluškuješ njihovim pogovorom in čas tako hitreje mine. Če pa si na pohodu prvič, si nikakor ne moreš pomagati, da ne bi koga, ki zgleda dovolj star, da bi se lahko že nekajkrat udeležil te pustolovščino, vprašal o poti. Odgovori so seveda raznovrstni. Od tistih, ki ti opišejo pot z naštevanjem spustov in vzponov, pa da bomo čez pol ure na naslednji postojanki, pa vse do najbolj krutih, ki ves tvoj optimizem le poteptajo.


Nato se zopet začneš pogovarjati s svojimi prijatelji, sonce vzhaja in kanček upanja, da le ni več tako daleč, se vrne v tvoje misli. Ob 8ih zjutraj premagaš tisti zadnji, peklenski hrib, ki ga seveda noben od opisovalcev poti ni izpustil. Prideš do tretje postojanke, ki je tudi zadnja pred ciljem. Klobase, čaj in čokolada ti vrnejo moči, misel, da so vsi travmatični vzponi za tabo, pa te hitro zanese nazaj na pot. Čas mineva ob klepetu, ki spominja na tistega ob jutranji kavi.


Asfaltna cesta se vije rahlo navzdol in gorski reševalci se usedejo v avtomobile. Ni več daleč. Kmalu zagledaš naselje, parkirane avtomobile in avtobuse, zaslišiš zvoke partizanskih pesmi in ugotoviš, da si po desetih urah na cilju.


Cilj, cilj, clij! Čakata te pasulj in štampiljka, s katero ti organizatorji potrdijo opravljen pohod. Čeprav misliš, da lakota v tem trenutku ni tvoj sovražnik, se motiš. Poješ, kar ti dajo, popiješ čaj in najdeš prostor, kjer se lahko preoblečeš. Skoraj svež se zaveš, da ti je zopet uspelo nekaj izjemnega in komaj čakaš, da kaj takega zopet ponoviš.


Pot je bila naporna in težka, a je s pomočjo prijateljev, čokolade, močne volje in pa dobre frizure, vse mogoče!



Katja, Rod Bičkova skala

Vozel

MČ Zimski izlet

V soboto, 19.1.2013, smo se ob 8:30 zbrali pred taborniško hiško, da se odpravimo na Rožnik. Do Tivolija smo se odpeljali z mestnim avtobusom in se od tam odpravili na Rožnik. Na Rožnik smo hodili dobre pol ure in se vmes kar nekajkrat ustavili za počitek. Ko smo prišli na vrh, smo pojedli zasluženo malico ter sladkarije. Nato smo se spuščali z lopaticami po hribu za cerkvijo na vrhu Rožnika. Otrokom je bilo to še posebno všeč, saj so celo pot navzgor povpraševali, kdaj se bomo sankali. Ko smo se utrudili, smo popili topli čaj in kakav v gostilni Rožnik. Nato smo se odpravili nazaj in se vmes zabavali tako, da smo se po nekaterih delih spuščali kar z lopaticami. Do hiške smo se tudi odpeljali z mestnim avtobusom. zdel izlet zanimiv in zabaven. Za nami je torej odlično preživeta sankaška sobota, in vsi upamo, da bo sobot, preživetih v družbi tabornikov čim več!


Več slik se nahaja tukaj.




Z.D,R.A.V.O.

Vaši Mč vodniki

Vozel

Vabilo MČ Zimski izlet

V soboto, 19. 1. 2013, gre družina MČ na Zimski izlet. Zaradi obilnega sneženja v zadnjih dneh, smo se odločili, da je bolj varno, da malo spremenimo naše načrte. Zato se bomo namesto na Slavkov dom odpravili na ROŽNIK. Otroci pa s s sabo potrebujejo ČAJ, malico, toplo obutev in oblačila ter seveda rutico. Ura odhoda ostane ista, ura prihoda pa se, zaradi spremenjene lokacije, premakne na zgodnješi čas.


Vsi ostali podatki se skladajo s tistimi, ki jih lahko vidite na plakatu. (glej desno)


Z. D. R. A. V. O.


Vaši MČ vodniki

Vozel

MČ novoletna rajanja

V torek, 18. 12. 2012, smo se zbrali na OŠ F. Bevka in tam imeli MČ rajanje. Najprej smo imeli zbor, da so nam razlozili pravila igre. Igra je bila zelo zanimiva. Namen igre je bil zasluziti surovine tako, da si hodil po postajah. Ko si opravil neko nalogo, si dobil surovino. S surovinami smo v trgovini kupili sestavine za darila. Na koncu smo bili že vsi zelo utrujeni, nato pa so nam vodniki še nekaj zaigrali. Potem so nam vodniki na oder dali nek predmet in mi smo morali pokazati za kaj vse se ta predmet lahko uporablja (ampak ne za res). Nato smo se sladkali s sladicami, sladkarijami in s slanimi stvarmi, potem pa se še malo igrali. Sledil je zaključni zbor, potem smo odšli domov.


Vsi smo se zelo zabavali. Upava, da se bodo Rajanja hitro ponovila, ker so bila zelo zelo zelo zabavna.



Lep pozdrav, Adam Matovič in Jakob Tor Vurnik, vod Duhci


Ljubljana, 9. 1. 2013

Vozel

Drsanje


V soboto, 15. Decembra smo se taborniki rodu Bičkova skala odpravili drsat v Zalog. Naša pustolovščina se je začela navsezgodaj zjutraj ob dvanajstih. Kljub bolečim padcem in nevarnim preprekam kot je led, smo preživeli super dan. Na koncu smo se še pogreli s čajem in se z avtobusom odpravili nazaj domov.


Mark, Tigri

Vozel

Glas svobodne Jelovice 2013


V petek, 4.1.2013 smo se Ježki popoldne zbrali na železniški postaji pod uro. Odpravili smo se proti peronu, kjer smo se vkrcali na avtobus in že smo začeli s potovanjem. Po pričakovanjih smo bili med najbolj glasnimi potniki, tako da smo bili vsi veseli, ko smo se ustavili v Poljanah nad Škofjo Loko in izstopili.


S pomočjo zemljevida in kompasa (da bi seveda malo povadili) smo se orientirali in se odpravili do OŠ Poljane, kjer smo se razpakirali. Ker smo morali do odprtja telovadnice počakati prb. 5 ur, smo se odpravili v bližnji kafič, kjer smo se posladkali z vročo čokolado ali kakavom, igrali tarok in ponavljali za test prve pomoči, topografijo in tematski test. Ko smo končno prišli v telovadnico, smo se razpakirali (ekipa Ježke so seveda napravile celoten grad iz blazin), igrali smo se spomin topografskih znakov in se zabavali dolgo v noč.


Po kratki noči smo se pripravili na začetek tekmovanja. Prav kmalu smo se preizkusili v topo testih (''joj tok sem živčna kot pred testom iz matematike, ko se ful učiš, pa misliš, da nič ne znaš!'') in odbrzeli na progo. Na progi je bilo zelo sončno in blatno, ves čas smo hodili v hrib, vmes smo se seveda tudi izgubili, zato nam je zmanjkalo časa za zadnji dve kontrolni točki. Na najdenih KT-jih smo jedli čevapčiče, se preizkusili v prvi pomoči in tematskem testu (tema so bili Maji in konec sveta), nekaj pa je bilo tudi mrtvih KT-jev. Po prehojeni progi smo se najedli juhe in palačink, čakali na rezultate in naše starše.


Čeprav nismo našli vseh KT-jev in smo izgubili kar veliko točk, smo uživali, saj je bilo to naše prvo samostojno orientacijsko tekmovanje in tudi naši vodnica Tadi in pomočnica Maša sta bili zadovoljni z našim nastopom.



Vod Ježki

Vozel

ZNOT - Zimsko nočno orietacijsko tekmovanje 2012


Na sobotno popoldne, prvega decembra, smo se taborniki (med njimi tudi rbs-jovci) zbrali pred šolo Davorina Jenka v Cerkljah. Zaradi mraza smo se kaj hitro namestili v tamkajšnji avli. Ne za dolgo. Ker je bil klicani zbor obvezen, smo se odmajali nazaj v nič kaj zaželen mraz. Poslušali smo kratek govor in prošnje, kot so: ''prosim ne smetite,'' ali pa: ''ne hodite s čevlji po šoli.'' Klasika.



Vrnili smo se v Osnovno šolo ter se tam totalno razkomotili. Čeprav se nam ni obetalo nič hudega, smo bili malce na trnih, saj se je približeval topografski test. Vendar: strah je bil odveč – testi nam niso delali prevelikih preglavic. Počasi je prihajal čas starta, zato nas je vseh pet sedlo v kombi, ki nas je odpeljal kakšna dva kilometra stran. Začela se je naša zimska nočna orientacija.



Iskali smo kontrolne točke, se izgubljali, a vseeno poizkusili držati korak s časom. Na KT-jih smo pokazali naše logično razmišljanje, znanje pri merjenju azimutov, spet drugje naša iznajdljivost. Člani celotnega voda smo se namreč morali postaviti na dve nogi ter na dve roki. S strašnimi 'gozdnimi poškodbami' in z utrujenimi nogami smo se končno privlekli do cilja. Nato pa še do šole, saj je kombi peljal le do starta/cilja, ne pa tudi nazaj. Na tej točki bi vsi pričakovali, da bomo takoj popadali ter zaspali v šolski avli – prav nasprotno, pogovarjali in zabavali smo se še dolgo v noč.


Vozel

Jesenovanje MČ 2012


V soboto, 27. 11. 2012, smo se medvedki in čebelice odpravili na jesenovanje na Kovk nad Ajdovščino, kjer smo preživeli 4 čudovite, zasnežene, dogodivščin polne dni. Počeli smo veliko zanimivih stvari. Igrali smo se »živo« taborniško družabno igro, preizkusili naše taborniško znanje na mnogoboju, se izurili v ročnih spretnostih ter uživali zunaj v sneženih zimskih radostih.

Ker se na začetku MČ-ji med sabo nismo dobro poznali, smo preko celotnega jesenovanja igrali igro »skritega prijatelja«. Kot pa da to ni dovolj, so nas vodniki sparčkali na zmenkarijah.

Zadnji večer smo imeli taborniški žur, kjer so nas vodniki pogostili z muffini in koktejli, primernimi za našo starost.

Orli smo na jesenovanju neizmerno uživali in komaj čakamo, da se udeležimo naslednje taborniške akcije.


vod Orli.

Vozel

Jesenovanje 2012 (GG družina)

Letošnje jesenovanje je potekalo ločeno po družinah. Družina medvedkov in čebelic se je odpravila na Kovk nad Ajdovščino, družina gozdovnikov in gozdovnic pa na Pokljuko. V soboto zjutraj smo se zbrali pred OŠ Franceta Bevka od koder nas (družino GG) je avtobus odpeljal na štart orientacije. Nekateri smo se po poti izgubili zato so nas vodniki prišli reševat. Na koncu smo vsi prišli srečno na cilj.


Poleg orientacije smo imeli tudi različne dopoldanske in popoldanske aktivnosti. Pogovarjali smo se o človekovih pravicah in o rastlinstvu in živalstu Slovenije. Poleg tega smo naredili mapo za herbarij in cevko za vpihovanje žuželk.


Vsak večer smo se zabavali ob igranju kitare ali različnih igrah. Najboljša igra je bila o iskanju sorodne duše (Zmenkarije).


Vodniki so nam dali še eno priložnost v orientaciji, na kateri smo se večinoma dobro odrezali.


Več slik z jesenovanja GG družine si lahko ogledate tukaj



Z.D.R.A.V.O.!

Vod Tigri (Luka Škrlep)

Vozel

Fotoorientacija


Letos je bilo za Dinozavre prvič, da so se udeležili fotoorientacijskega tekmovanja po Ljubljani. Najprej smo šli na Ljubljanski grad. Pot do tja je bila naporna, navzdol pa je šlo hitreje in lažje.


Med tekmovanjem smo zelo uživali v reševanju zanimivih nalog. Predvsem nas je navdušilo metanje kocke s slavnimi osebnostmi Ljubljane, metanje balinčkov na »stare gospode in gospe« (beri: umetnike, ki so živeli in delovali v Ljubljani) ter sestavljanje hišice iz kart.


Na koncu smo si privoščili še krepko zasluženo porcijo pečenega kostanja ter sproščanja na igralih v Tivoliju.


Upamo, da bomo čim prej šli na naslednjo Fotoorientacijo.



Taborniški pozdrav.

Vod Dinozavri

Vozel

Zlata puščica

Taborniško lokostrelsko tekmovanje zlata puščica, se je odvijalo v soboto 13. 10. 2012 v Kosezah. Neglede na slabo vreme so se taborniki zelo zabavali in dosegli dobre rezultate, saj je bil rod Bičkova skala na 3. mestu.

Vozel

Članarina 2013

Članarina predstavlja osnovni vir financiranja naše dejavnosti. Sredstva iz tega naslova so torej namenjena predvsem plačilu stroškov, ki nastanejo z našim delovanjem in nam delovanje sploh omogočajo. Med te štejemo:


- plačilo članarine RBS in posameznih članov Zvezi tabornikov Slovenije,

- obratovalne stroške taborniške hišice,

- nabavo in servis najbolj nujne opreme,

- potrošni material,

- izobraževanja vodnikov in ostalih kadrov,

- plačilo prispevkov za nekatere akcije in tekmovanja ipd.


S plačilom članarine podaljšate članstvo oz. postanete član Rodu Bičkova skala in Zveze tabornikov Slovenije. Tako se lahko po nižji ceni udeležujete izletov, tekmovanj, tečajev in taborjenj, osnovnošolci in dijaki tedenskih srečanj, dodaten razlog pa je tudi revija Tabor, ki jo člani mesečno prejemamo na domač naslov.


Člani vodstva svoje delo opravljamo prostovoljno in zanj ne prejemamo plačila, kljub temu pa smo tudi mi plačniki članarine. Več o tem: KLIK

Vozel

Prijetno s koristnim

Začelo se je novo šolsko leto, z njim pa tudi nova taborniška sezona. Zato smo se z vodstvom RBS četrti vikend septembra odpravili v Kranjsko Goro na posvet.


To so bili trije dnevi, v katerih smo se morali zmeniti za vse akcije, tabor, jesenovanje, izlete in druge dogodivščine, ki jih bomo pripravili letos. Poslušali smo nove kandidate za funkcije v rodovi upravi ter načrtovali letne sestanke z vodi. Čez naporne sestanke smo se najraje prebijali z mislijo na dobre obroke, ki nam jih je kuhal Jack, in prijetne odmore, ki smo jih lahko preživljali ob jezeru.


Kot pravi taborniki seveda nismo mogli pozabiti na večerna druženja, ki smo jih preživljali ob igri Activiti in nam zelo ljubi kitari.


Tako smo si po zabavnem in produktivnem vikendu še enkrat dokazali, da se vsaka koristna naloga brez problema izvede ob prijetnem druženju!


Z.D.R.A.V.O.!

Katja – vodnica Zajčkov

Vozel

ČETRTO JES1VANJE RBS

Krošnje dreves so že skoraj prazne, medvedi se pripravljajo na zimsko spanje, veverice nabirajo lešnike, mi pa smo po dolgem poletju še vedno aktivni taborniki. Ker taborniške akcije in dogodivščine nikoli ne počivajo, se bomo zabavali skupaj tudi med jesenskimi počitnicami. Jih bomo preživeli skupaj? KLIK

Vozel

Vabilo na občni zbor

Vabimo vas, da se udeležite rednega občnega zbora društva tabornikov Rod Bičkova skala, ki bo v sredo, 10. oktobra 2012, ob 18. uri, v taborniški hišici za Bežigradom. V skladu s pravnimi predpisi člane, mlajše od 15 let, zastopajo starši oz. zakoniti zastopniki. KLIK

Vozel

Dragi taborniki, prijatelji in starši!

Poletje se počasi poslavlja, narava se oblači v jesenske barve in spet je čas, da se postavimo v PRVI ZBOR, ki pomeni otvoritev taborniškega leta 2012/2013.


Ob tej priliki bomo podelili veščine, dogovorili se bomo za termine vodovih sestankov in poklepetali ob dobri taborniški kavi. No, to velja predvsem za starše in starejše tabornike.


Pričakujemo vas v sredo, 5. septembra 2012, ob 18:00, in sicer na otroškem igrišču – v parku med Šarhovo, Hubadovo in ul. Pohorskega bataljona.


Nikar ne pozabite…


… na rutko in kroj!

… na stvari, ki ste jih pomotoma prinesli domov s tabora, pa niso vaše!

… da bo letošnje Jesenovanje potekalo med 27. in 30. oktobrom!


Tadeja Rome

Načelnica RBS

Vozel

Taborjenje 2012

Kot vsako leto, je vrhunec taborniške sezone vsekakor TABOR.


Več o letošnjem letnem taborjenju si preberite v RAZPISU ZA TABOR 2012 ali povprašajte svojega vodnika!


Da pa bomo lažje dočakali poletni tabor, se bomo Bičkovci dobili že 12. maja 2012 na rodovem pikniku, ki bo potekal na Livadi, po končanem ekološko-kanuističnem tekmovanju Spust po Ljubljanici, ki poteka v naši organizaciji, za vse PP-je. Več informacij glede rodovega piknika dobite pri vodnikih!


Vaši Bičkovci

Vozel

Dogodivščina s tabornikom iz Češke

Vse se je začelo tistega lepega jutra, ko smo se odpravljali na taborniško akcijo Glas svobodne Jelovice. Zgodnjega jutra smo se zbrali pod uro na glavnem kolodvoru in se od tam odpravili v Škofjo Loko. Med drugim smo tudi spoznali tabornika iz Češke Josefa. Da bi se od Josefa kaj koristnega naučili pa nam ga je Lucija določila kot našega spremljevalca. Lucija nam je razložila, da gre za narodno izmenjavo in da morda tudi kdaj odpotujemo na Češko vendar jaz mislim, da je hotela imeti malo nadzora nad tem kaj počnemo in kje smo.


Ko smo prišli v Škofjo Loko smo čakali na lokalni avtobus, ki naj bi nas pripeljal do šole na kateri se je odvijal sam začetek tekmovanja. Med tem časom smo se poskušali pogovarjati z našim Čehom a nam ni uspelo. Problem ni bil v njegovi angleščini ampak v naši. Toda bilo nam je opravičeno saj je bilo jutro. Ko je prispel avtobus smo se nabasali vanj in se pogreli. Ko smo izstopili smo slišali kako se je nekdo, predvidevam, da je bil organizator, zadrl ZBOOOOORRRR!!!!!! Stekli smo za šolo in se postavili vod za v zbor. Prisluhnili smo navodilom nato pa smo se prijavili. Sledilo je prijetno presenečenje kajti z nami na progo je šel tudi Josef. Takrat smo se že zbistrili in smo mu zastavili več vprašanj. Vprašali smo ga ali se znajde na karti, ali se znajde z kompasom in seveda če nam lahko pomaga. Žal so bili odgovori na vprašanja nam nekoristni. Kasneje smo se odpravili na topografski test, katerega smo rešili pod povprečjem (9 točk). Odpravili smo se na progo in Lucija nam je zaželela veliko sreče.


Prvih šest kontrolnih točk smo opravili odlično. Najbolje smo se odrezali na hitrostni etapi in pa na prvi pomoči. Med časom, ko smo hodili smo slišali mnogo čeških šal in pa taborniško-čeških anekdot. Med drugim je Josef pohvalil našo angleščino, saj otroci v njihovi državi ne govorijo tako dobro angleško. Ker pa sreča ne ostane dolgo se nam je pri šesti kontrolni točki malo zataknilo vendar smo stopili skupaj in se pogovorili, našli težavo in odkrili rešitev. Našli smo šesto kontrolno točko in odhiteli naprej. Proga ni bila tako zahtevna kolikor mi nismo imeli kondicije a smo se potrudili in našli vse kontrolne točke. Ko smo prišli na cilj smo bili razočarani saj smo prišli izven časovne omejitve. Čestitali smo si in si rekli »ni važno zmagati važno je sodelovati«. A Josef se je, ne glede nato, da smo misli, da smo se slabo uvrstili, imel super. Po slastnem golažu so prišle prve razglasitve. Na enkrat se je na naš obraz pričaral utrujen in garanja vreden nasmeh saj bili smo drugi in imeli smo razlog za veselje.


Od Josefa smo se nato poslovili in ga povabili na naš sestanek v taborniško hišico. Josef je bil vabila vesel sej poleg mučnega študija v Ljubljani ni imel nič pametnega za počet. In že spet smo se srečali v sredo po akciji Svobodna Jelovica v hišici kjer nam je pokazal igro pri kateri smo se vsi zelo, zelo, zelo zabavali. Takrat smo se od tabornika Josefa poslovili in mu zaželeli veliko sreče pri študiju in veliko zdravja.


ZDRAVOO!!!

Vod Pume (Tin Vidnjevič)

Vozel

''A spletna stran RBS res dela?''
''Pa ja, a ne vid'š, da so nove novice??''

S polno paro smo že zakorakali v novo taborniško leto, polno dogodivščin in akcije, ki se nikoli ne konča.


Za nami je Občni zbor, kjer smo izvolili novo rodovo upravo, peč nas med vodovimi in ostalimi sestanki že greje, udeležili pa smo se tudi letošnjega Jesenovanja, ki je potekal na kar dveh lokacijah: MČ – Zapotok in GG – Pokljuka, kjer smo se imeli super!


Za vse informacije smo na voljo na rodbickovaskala@gmail.com, ob ponedeljkih med 19.30 in 20.30 pa v taborniški hiški na ulici Pohorskega bataljona 113/A.


Prav tako bomo z veseljem prebrali tudi morebitne prispevke (utrinke, dnevnike z akcij (rodove, vodove, družinske ali klubske), risbice, pesmi...) za na našo skupno, rodovo spletno stran, kjer imaš priložnost sodelovati tudi ti!


Lep jesenski taborniški pozdrav,

Tadi, vodnica Ježkov in načelnica RBS

Vozel

Jesenovanje 2011 (GG Pokljuka)

V Ljubljani, kjer smo imeli zbirališče smo se razdelili po družinah. Med potovanjem z avtobusom smo se peljali v srednji vek. Letos smo bili med GG-ji tudi mi Ježki. Po dolgi uri in pol vožnje smo prispeli na Pokljuko(v srednji vek). V tistem domu smo dobili sobe. Mi Ježki smo dobili kar dve sobi, zaradi tako velike udeležbe. Tam smo se razpakirali in se malo spočili od dolge vožnje. Počivali smo lahko do kosila. Tisti dan so bili za kosilo odlični makaroni. Po končanem kosilu smo Ježki prišli na svoj račun(sladkarije). Ko so vodniki pojedli in so dežurni pospravili za nami, smo odšli na bližnji travnik. Tam smo bili kar dolgo časa. Igrali smo se različne igre po družinah. Ko se je stemnilo smo imeli skupni večer – vsi, tudi vodniki smo pripravili nekaj skečov, pa tudi ob kitari smo peli. Ko smo bili že zaspani smo imeli nekaj časa, da smo se pripravili na spanje. Kar hitro smo zaspali, saj smo vedeli da nas čaka jutri zelo dober in naporen dan.


V četrtek smo imeli jutranjo telovadbo. Od telovadbe smo prišli zelo lačni, prepoteni in zmatrani od jutranjega teka. Nekateri so celo zamujali, zato so imeli zraven še nekaj dela. Med zamudniki seveda Ježkov ni bilo. Po zajtrku smo odšli na dolg pohod. Odpravili smo se namreč na Medvedovo konto. Kar dolgo smo hodili, (od doma namreč pa do tja). Na srečo nam ni bilo treba hoditi čisto na vrh. Medtem ko so nekateri hodili gor, smo se Ježki, Risi in Veverice igrali igrice. Po pohodu smo prišli domov in pojedli kosilo. Ponovno smo imeli čas za našo sladko pojedino. Med pojedino je Tadi govorila, katere veščine lahko vse osvajamo. Po obilni večerji, ko se je že stemnilo, smo se šli ven igrat igro Prehod čez mejo. Pri igri smo se zelo zabavali. Po igri smo Ježki gledali zvezde. Vsi smo se zelo bali, (celo Tadi). Ko smo prišli nazaj smo se uredili za spanje in vsi smo odkorakali v drugi svet, (v naše sanje).


V petek smo se zbudili zelo zgodaj in tako zelo smo bili lačni, saj se je Koki pozanimal v kuhinji kaj bomo jedli čez dan. Jutranjo telovadbo je vodil Bajs, zato smo bili zmatrani. Po zajtrku in telovadbi smo imeli Gozdne skrivnosti. Tadi nas je razdelila v tri pare in eno trojico. Jemali smo »semafor«. To je podobno Morsejevi abecedi. Imeli pa smo tudi orentacijo. Precej dobro nam je šlo. Kmalu je prišel čas za kosilo. Po njem smo imeli prosti čas (spet sladkarije-juhu) in takrat nam je Tadi še naprej razlagala o veščinah, saj jih nismo uspeli predelati včeraj. Sladkarij smo se ponovno zelo najedli. Zvečer smo se v domu igrali prav posebno igro (po družinah). Po končani igri smo videli še nekaj skečov, ki so jih pripravili naši vodniki. Ko je bil čas, smo hitro zatonili v sladke sanje.


V soboto je napočil čas za pospravljanje. Kmalu smo vse spakirali. Tudi počistili smo (tako, da se je vse svetilo). Na poti v avtobus smo se vračali v novejši vek z ogledom filma Shrek. Ko smo prišli nazaj v Ljubljano smo se zelo razveselili staršev in hitro smo se odpeljali domov.


Zapisali:

Vita in Alja iz voda Ježki

Vozel

Utrinki z jesenovanj

V sredo, 2. 5. 2011 se nas je 35 nadebudnih MČ-jev, štirje GG-ji in 11 vodnikov podalo na najbolj smrkastično jesenovanje v Dom borcev in mladine v Zapotok nad Igom. Štiri čudovite, malo meglene dni smo uživali v družbi smrkcev in se z njimi popolnoma poistovetili. Naša naloga je bila premagati zlobnega Gargamela in njegovega mačka Azraela, ki nam je ob smrkastičnih igrah, smrčje-taborniških znanjih, vključujoč orientacijo na Kurešček in smrkoveli – telenoveli na smrčji način, tudi uspela. Seveda nismo pozabili na zabavo in se s pomočjo sladkih Smrkcev preobraziti nazaj v prave tabornike. Smrkovanje je minilo hitro, tako kot vsaka Bičkovska akcija, zato lahko rečemo, da je za nami je še eno uspešno jesenovanje!


Eva, vodnica Duhcev in Klara, vodnica Pand

Vozel
Dohodnina Tabor Gradimo Cricek Bicek Spust